|
Dapò nove mexi, Bonaparte
£asa i teritori veneti ai striaki ko'l tratà de Campoformido,
e xe soto i Asburji ke storici teritori veneti kofà Bergamo
e Bresia a Ovest, e l'Istria a Est i xe fhinìi soto aministrathiuni
difarenti, e i xe sta separà dal Veneto da a£ora. In
te'l 1806 Napoleone el xe tornà kofà inperadór
e tenhendo el veneto soto tako par oto ani de mixeria par £e
mase ke £e xera soratasà e aruo£à in te
'l exercito francexe. Fhursi, el patrimonio artistego e storego
del Veneto el ga patìo nkora de pì ko ke kapolaori
d'arte akumu£à in pì de on milenio de independensa
kontinua i xe stà robà dai francexi.
Kol
1815 i ritorna i striaki, ma sta volta i resta par çinkoant'ani.
A konfronto dei ani de Napoleón i ani soto l'Austria i xe
sta re£ativamente meyo vardando par exenpio el fato ke i ga
riportà i Kava£i de San Marko (robà da Napoleon)
a£a Basi£ika. A konfronto, i striaki i xera kive par
govarnare na nóva provinca del so inpero, e in efeti i ga
£asà on sistema feroviario e i ga ristruturà
i arkivi de stato de Venesia, on monumento de dokumenti storegi.
A parte el suporto de£a nobiltà de teraferma, £a
prexensa striaka no £a xera benvenhùa da£e mase,
dato ke ge xe stà na kontinuathion de organixathion revo£uthionaria.
I movimenti "carbonari" xera prexenti fin dal 1818, ma
xe ko £a rivo£uthion del 1848 ke'l Veneto respira nkora
na volta l'aria de independensa. Xe Daniele Manin, on avogador de
orijine ebrea ke organixa £a rivolta e tien kao a£a
Repiovega Veneta par el so ano de existensa. £a so pasion
par £a storia de£a Serenisima no ge basta par tenher
bòta ai striaki, specalmente ko ke manka i aleà dal
Veneto de teraferma. Domè ke in te'l 1866 i striaki i va
via, ma sensa rivolta ne independensa pa'l Veneto.
El
renho de Talia se ga aleà ko £a Prusia in te na gèra
kontro i striaki. Anka se i taliani i ga pèrso £e so
do bataye a Custoza e Lissa (varad kaxo, i taliani i gaveva da konbatar
£a marina venesiana ke £a faxeva parte de£e forse
striake), l'Austria £a perde kontro £a Prusia e £a
xe kostreta a l'armistisio. In te'l tratà de pace, el Veneto
xe sta dà a£a Franca el dixnove Otobre 1866, ke £a
gavéva da aministrare on referendum popo£are par vedare
se far na repiovega independente o far nar parte del renho talian.
Invése no £o ga fato. El steso jorno, in te na kamara
del albergo Europa a Venesia, el jenera£e francexe Deboef
el ge lasò el Veneto in man a tri nodàri ke lo depoxero
in man al komisario del Re (talian), el konte Genova Thaon di Rivel.
Pì vanti £a Talia ga fato on referendum ko rixultà
"unanime" a favore de£a subordinathion a £a
Talia.
In
te i deceni dapò ge xe sta £e migrathiuni de masa par
£e Merike. £a depresion ekonomega ke gaveva skuminsià
soto l'Austria £a xe ndà in pèxo in te i primi
deceni de dominio talian. Paexi intieri i skanpava da£a mixeria,
£a fame e da tase par on meyo futuro, par a majorparte in
Sud Merika, ma anka in Mesiko, e pì vanti in Kanada e Australia.
Xe stranbo katar da l'altra parte de l'oceano paexi intieri ko raixe
ben piantà in te'l Veneto, ko nomi kofà Nova Bassano,
Nova Vicenza, Nova Padua.
|