El Veneto moderno
Verxì in INGREXE
In te'l 1797, el sinbo£o de l'eroika rexistensa veneta xe sta Verona e no Venesia. £e "pasque veronesi" del 17 Apri£e £e xe rikordà kofà na isurethion sga£onà de xente de tuti i ceti soca£i kontro l'exercito de Napoleon. L'aristokrathia Venesiana, indormai dekadente, dapò no esar sta bòna de katar na so£uthion diplomatega, i ga abdikà i so poteri in te na riunión del Major Konseyo on fià po£emixà (no ge xera el minimo numaro de prexense necesario).

Dapò nove mexi, Bonaparte £asa i teritori veneti ai striaki ko'l tratà de Campoformido, e xe soto i Asburji ke storici teritori veneti kofà Bergamo e Bresia a Ovest, e l'Istria a Est i xe fhinìi soto aministrathiuni difarenti, e i xe sta separà dal Veneto da a£ora. In te'l 1806 Napoleone el xe tornà kofà inperadór e tenhendo el veneto soto tako par oto ani de mixeria par £e mase ke £e xera soratasà e aruo£à in te 'l exercito francexe. Fhursi, el patrimonio artistego e storego del Veneto el ga patìo nkora de pì ko ke kapolaori d'arte akumu£à in pì de on milenio de independensa kontinua i xe stà robà dai francexi.

Kol 1815 i ritorna i striaki, ma sta volta i resta par çinkoant'ani. A konfronto dei ani de Napoleón i ani soto l'Austria i xe sta re£ativamente meyo vardando par exenpio el fato ke i ga riportà i Kava£i de San Marko (robà da Napoleon) a£a Basi£ika. A konfronto, i striaki i xera kive par govarnare na nóva provinca del so inpero, e in efeti i ga £asà on sistema feroviario e i ga ristruturà i arkivi de stato de Venesia, on monumento de dokumenti storegi. A parte el suporto de£a nobiltà de teraferma, £a prexensa striaka no £a xera benvenhùa da£e mase, dato ke ge xe stà na kontinuathion de organixathion revo£uthionaria. I movimenti "carbonari" xera prexenti fin dal 1818, ma xe ko £a rivo£uthion del 1848 ke'l Veneto respira nkora na volta l'aria de independensa. Xe Daniele Manin, on avogador de orijine ebrea ke organixa £a rivolta e tien kao a£a Repiovega Veneta par el so ano de existensa. £a so pasion par £a storia de£a Serenisima no ge basta par tenher bòta ai striaki, specalmente ko ke manka i aleà dal Veneto de teraferma. Domè ke in te'l 1866 i striaki i va via, ma sensa rivolta ne independensa pa'l Veneto.

El renho de Talia se ga aleà ko £a Prusia in te na gèra kontro i striaki. Anka se i taliani i ga pèrso £e so do bataye a Custoza e Lissa (varad kaxo, i taliani i gaveva da konbatar £a marina venesiana ke £a faxeva parte de£e forse striake), l'Austria £a perde kontro £a Prusia e £a xe kostreta a l'armistisio. In te'l tratà de pace, el Veneto xe sta dà a£a Franca el dixnove Otobre 1866, ke £a gavéva da aministrare on referendum popo£are par vedare se far na repiovega independente o far nar parte del renho talian. Invése no £o ga fato. El steso jorno, in te na kamara del albergo Europa a Venesia, el jenera£e francexe Deboef el ge lasò el Veneto in man a tri nodàri ke lo depoxero in man al komisario del Re (talian), el konte Genova Thaon di Rivel. Pì vanti £a Talia ga fato on referendum ko rixultà "unanime" a favore de£a subordinathion a £a Talia.

In te i deceni dapò ge xe sta £e migrathiuni de masa par £e Merike. £a depresion ekonomega ke gaveva skuminsià soto l'Austria £a xe ndà in pèxo in te i primi deceni de dominio talian. Paexi intieri i skanpava da£a mixeria, £a fame e da tase par on meyo futuro, par a majorparte in Sud Merika, ma anka in Mesiko, e pì vanti in Kanada e Australia. Xe stranbo katar da l'altra parte de l'oceano paexi intieri ko raixe ben piantà in te'l Veneto, ko nomi kofà Nova Bassano, Nova Vicenza, Nova Padua.

 

 

KI SEMO | KONTATANE | MAPA SITO | KAXA